SVOBODENA VOLJA IN ODGOVORNOST

Zmeraj obstaja izbira večih poti in vsaka od teh ima svoje težave in nagrade, izbire zavestne izkušnje pa prinašajo posledice preobrazbe. Razumemo in sprejemamo, da si sami izbiramo pot, zatorej tudi sami izbiramo vse, kar ta pot prinaša.

Svoboda je tudi odgovornost. Ja, je velika odgovornost in to si zmeraj lahko štejemo v čast. Svobodena volja ni le to, da imamo svobodo izbire in odločanja, ampak predvsem odgovornost za vsako svojo svobodeno izbiro, za vsako odločitev, ki jo sprejmemo, zato to počnemo tehtno in preudarno. Ker je najenostavneje delovati lahkotno, večina človeštva svobodno voljo jemlje brezbrižno kot danost, ki ima ali pa nima posledic. Ko ludje mislijo, da lahko počnejo s svojo rojstno pravico svobodene volje kar hočejo, ne razumejo, da ima vsaka odločitev posledice zanje in za druge. V obzir je za to nujno vzeti osnoven postulat etike in prava; Ne škoduj.

Svobodena volja in svet polarnosti sta tukaj zaradi zakonov Stvarstva. Zakoni Stvarstva so nam dani v rabo, da lahko izpolnimo svoje poslanstvo izkustva živenja in objokovanja duše, ki si želi otresti se odvečne karme. Zato je cerkev brez milosti preganjala vse, ki so verjeli v karmo in reinkarnacijo, t.j. znovično-umesitev, saj je s tem prevzela pristojnost in narek živenja in tako onemogočala svobodeno voljo človeka.

Res je, da smo, tako kot naši starši, deležni propagande in zavajanj o tem, kako naj živimo svoje živenje, a za sprejetje odločitev nikakor ne moremo kriviti ne sosedov, ne sorodnikov, ne staršev, ne prijateljev, temveč okoliščine našega čustvovanja in omejitve našega zavedanja in videnja. V svojem vsakdanu neprenehoma izbiramo na podlagi svojega svetovnega-nazora, ne da bi se drobnih izbir sploh zavedali in opazili, kako le te vplivajo na našo pot in na naš stav. Religije, kot predhodnice držav, so za zlo na svetu obtoževale padle angele in nadangele, da bi odvrnile človeka od njegove lastne pristojnosti za svoje živenje in človekove lastne odgovornosti za svoje odločanje, seveda z namenom, da bi človek postal žrtev, voden kot neumna ovca, ki sprejema pastirja. Takšen je bil začetek opuščanja odgovornosti, ki ga danes pokorno prenašamo ves čas, za vse pojavnosti poti našega živenja.

To lahkotno zavračanje odgovornosti razvrednoti človeka in ga odmika od svoje častivrednosti in upravičenosti, da bi ga svet okrog njega videl kot takega, torej častivrednega in upravičenega. Težko se zavedamo svojega padca, saj smo naučeni slediti in opazovati svojo nemoč, tačas, ko drugi odločajo namesto nas. Naša pot je naša izbira in zato naša odgovornost. Ker je naša izbira naš dar, se naša odgovorna-pot-izbir imenuje dar-ma (Dharma).

Dar je, da razumemo in sprejmemo odgovornost za tiste odločitve, ki smo jih sprejeli po lastni volji in za tiste, ki jih iz previdnosti ali strahu nismo sprejeli. Neupoštevanje zakonov Stvarstva je razlog, da je živenje tukaj takšno, kot je. Ker živimo v razsežnosti dvojnosti oziroma polarnosti, ne moremo poznati dobrega, če ne izkusimo slabega. Človeška izkušnja dobrega in slabega je prvinsko poslanstvo človekovega obstoja. Skozi bolečino trpenja in krivic se človek dvigne iz ujetosti v strahu, iz starega blata nezavednosti v častivrednost z odgovornostjo svoje svobodene volje. Zato zmeraj in vedno bolj bodimo skrbeni v svoji misli in delovanju. Razumeti in sprejeti moramo, da je sprejemanje odgovornosti za svoje živenje pravi način za dvig zavesti in dober način za razbremenjeno, končno vrnitev v zlitost z Enostjo.

Odgovorni smo do sebe, svojih bližnjih in do tega, da dosežemo svojo samouresničitev na častivreden način. Nimamo pa dejanske odgovornosti do upraviteljev ekonomije, ki verjamejo, da bodo ludje kmalu odveč, v njihovi lasti pa bodo ostala telesa, ki jih bodo reproducirali po svojih potrebah. Brez sklicevanja na kozmične razlage ali neke demonske sile vidimo, da upravitelji ekonomije dojemajo človeka kot nepotreben višek, ki jih bodo nadomestili sistemi umetne inteligence. Ti sistemi nadomeščajo človeške službe s storitvami telemedicine, navidezno tehnično podporo, storitve za stranke in drugo, temu bi naj sledili humanoidni roboti z vgrajeno umetno inteligenco, ki bi naj nadomestili človeške delavce v kmetijstvu, prometu, skladiščih in podobno. Upravitelji svetovne ekonomije zajedalsko gledajo na ludi zgolj kot "človeški vir", ki ga izkoriščajo in nato zavržejo. Po stoletjih obdavčevanja in zasužnjevanja množic, se obdobje ludi, kot vir dela, idej in komunikacij, z naglim korakom končuje.

Odgovorni smo za svoje zdravje in ne zdravstveni sistem. Toliko bolj, ker so celo zdravniki, kot posredniki farmacevtskih izdelkov, že postali višek, saj sistemi umetne inteligence uvajojo avtomatizirane sisteme, ki v medicini dajejo skoraj enake rezultate kot delo zdravstvenih delavcev. Tako skoraj ne bo več zaposlenih ljudi in milijarde brezposelnih bodo prisiljene skrbeti same zase. Za namen izkoreninjanja »nekoristnih jedcev«, ki sprejemajo nadomestno inteligenco namesto svobodene volje, vsiljujejo cepiva za neplodnost, rušijo prehransko verigo, pripravljajo zlom valut, izvajajo splošno cenzuro in širijo popolen nadzor. Vlade držav, ki skrbijo za osebe, vodita WEF in IMF, ki ne skrivata svojih evgenskih teženj. Tako so vlade držav postale teroristične organizacije, ki si prizadevajo za iztrebljanje lastnega naroda, narod pa se zaradi propagande ne zaveda svoje odgovornosti za ohranjanje svoje svobodene volje in neodvisnosti.

Nasproti temu pa živi ludje vemo, da Prasila živenja, zaznavna narava okrog nas in Nebeška enost, podarjajo zavestnemu bitju izbiro radosti v srcu in bogastvo v rojencih. Ozaveščenost tega ščiti omikanega človeka in njegov rod pred zlomom, krivicami, temo duha in prevarami. To zavedanje se odrazi v omiki, ki je enaka resenici in pravdi, kot je svetloba Jarila na nebu. Razumevanje in spoštovanje vseveljavnih zakonov stvarstva je izraz svobodene volje in odgovornosti za obilje in samouresničitev.

Da bi našli protiutež povzročanju škode, spoznajmo prepogosto spregledan mehanizem za kritje škod, ki ga koristijo in so mu podrejeni ekonomski povzročitelji, kot je država s svojimi organi in lahko deluje v našo korist, kadar smo ga pripravljeni prepoznati, spoznati in uporabiti;

PREVZEMANJE ODGOVORNOSTI

Država, kot gospodarska družba, enako kot vse ostale gospodarske družbe, nosi odgovornosti, ki jih predpisuje 120. člen Ustave RS, Korporativno pravo ter korporativna etika in se neizogibno podreja statutom; Obligacijski Zakonik (OZ), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o upravnem postopku (ZUP), Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), Zakonu o upravnem sporu (ZUS-1) Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), Kazenski zakonik (KZ-1). Država sicer nerada priznava svoj status gospodarske družbe oz. korporacije, pa vendar, registracije le to dokazujejo in sprenevedanje ob uradnih izkazih je nesmiselno. Torej poglejmo, kaj predpisujejo zavarovalniška pravila glede odgovornosti gospodarskih družb in kako zakonodaja tolmači odgovornost. Da bomo jedro pomena čim bolje izluščili vsakič, ko je v pravilih zavarovanja odgovornosti omenjena gospodarska družba, pojem gospodarska družba prevedimo v država, saj je povsem ustrezen sinonim.

Uspešna družbeno odgovorna gospodarska družba, torej tudi država, kot storitvena korporacija v branži industrije vladanja (glej registracijo), mora svoje delovanje, vrednote in tržno strategijo prilagoditi družbeno odgovornemu ravnanju. Predpisano družbeno odgovorno ravnanje mora izvajati v praksi in prenesti na delovanje vseh zaposlenih. Skrbeti mora za kakovost izdelkov in storitev, pri čemer je priporočljivo vpeljati zmerno in pošteno cenovno politiko. Družbeno odgovorne gospodarske družbe pri oglaševanju sledijo etičnim standardom in spoštujejo človekove in osebnostne pravice kupcev. Družbeno odgovorno ravnanje se vzpostavi na vseh ravneh gospodarske družbe in se tudi ustrezno nadgrajuje.

Družbena odgovornost

Družbeno odgovornost lahko opredelimo kot predanost gospodarske družbe k spoštovanju temeljnih človekovih pravic, zagotavljanju pravne države, preprečevanju korupcije, varstvu okolja, etičnem obnašanju, ekonomskemu razvoju, izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in celotne družbe. Pojem družbene odgovornosti od gospodarskih družb zahteva, da čim bolj dejavno vključujejo skrb za delovno in osebno zadovoljstvo zaposlenih, kot tudi skrb za delovanje ožje in širše družbene skupnosti. Tudi poslovne partnerje morajo gospodarske družbe izbirati na osnovi meril družbene odgovornosti in spodbujati obveščenost o tej problematiki. Odločitve za družbeno odgovorne projekte se sprejemajo na vodstveni ravni, ki ima največji pregled nad zmožnostmi poslovanja gospodarske družbe.

Gospodarska družba mora zagotoviti, da se družbeno neodgovorno ravnanje, ki je v nasprotju z vrednotami podjetja, tudi kaznuje. Tako se vzpostavi učinkovite in pregledne mehanizme za ocenjevanje tveganja pri družbeno odgovornih dejavnostih. Takšni mehanizmi pripomorejo pri izbiri družbeno odgovornih dejavnosti, ki bodo gospodarski družbi doprinesle tudi tržni uspeh in višje prihodke iz poslovanja, poleg prednosti družbeno odgovornega ravnanja.